Tinkara Kovac

Grem

Vse kmalu mine, jeza, veselje
Tudi luna stran se odkotali
šE tebe tu več ni

Daj, spet poglejva znova v skrinjo
V staro skrinjo zaprašenih sanj
In pozabljenih besed

In potem, ko še dež se skrije
Preden mi obraz umije
Moje misli le k tebi zdaj beže

Zdaj vem, zdaj grem
Vsak si svojo pot izbira sam
Zdaj vem, zdaj grem
Spomina zabrisati ne smem

Zdaj vem, zdaj grem
In tudi tebe tu na dlani imam
In prav nikomur, nikomur te ne dam

V mislih znova so stare besede
Kakor koščki nove sestavljanke
Prinesi koščke mi še ti

Tvoja slika ležI tu na mizi
Se ves svet v tvoj pogled je ujel
Tvoj si biti je želel

In potem, ko še dež se skrije
Preden mi obraz umije
Moje misli le k tebi zdaj beže

Zdaj vem, zdaj grem
Vsak si svojo pot izbira sam
Zdaj vem, zdaj grem
Spomina zabrisati ne smem
Zdaj vem, zdaj grem
In tudi tebe tu na dlani imam
In prav nikomur, nikomur te ne dam

Zdaj vem, zdaj grem
In tebe tu na dlani imam
In prav nikomur te ne dam