Tinkara Kovac - In Sta šLa

Soba prazna v mrak kričI
V tem življenju smisla ni!
Vse kar znala sta oba
Je popila že tema
Od obljub v glavi se vrti
Matere več tukaj ni
O očetu le sledi
Dolge ceste so poti

In sta šla

Veter nosil ptice je z neba
čUdne pike padale na tla
Tu za njiju ni več upanja
Zvezana v objemu iz želja

Dim pobarva mu oko
V prazno stegne se z roko
čEz obraz ji gre spomin
Topel, moker sotrpin
Se še zadnjič stisneta
V kot svoj strah odvržeta
V kovčku zadnji up ležI
Pod nogami mraz gori

In sta šla

Veter nosil ptice je z neba
čUdne pike padale na tla
Tu za njiju ni več upanja
Zvezana v objemu iz želja
In sta šla